Tehnologije mobilnosti med inženirstvom in humanistiko

Znanstveni simpozij

Prireditelji:
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
CVS Mobile, informacijske rešitve, d.d.

KDAJ: petek, 9. junij 2017, 9:00-13:00

KJE: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Tržaška cesta 25, Ljubljana (glavna sejna soba – multimedijska dvorana)

9:00-9:15 pozdravni nagovor

Dan Podjed, ZRC SAZU, vodja projekta DriveGreen

Matevž Pogačnik, vodja skupine za multimedijo v Laboratoriju za multimedijo in Laboratoriju za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

9:15-10:15 uvodno predavanje z diskusijo (v angleškem jeziku)

Shadi Abou-Zahra, World Wide Web Consortium
Oblikovanje in razvoj rešitev za mobilni dostop do spleta
V času, ko postaja svet vse bolj mobilen, želi skoraj vsak imeti lastno aplikacijo. So te želje sploh smiselne? Če je odgovor da, kako lahko različnim ljudem, vključno s hendikepiranimi osebami, zagotovimo optimalno uporabniško izkušnjo? V predavanju boste izvedeli več o trenutnih aktivnostih organizacije World Wide Web Consortium (W3C), povezanih s standardi za dostop do spletnih vsebin (WCAG) v različici 2.1 in tudi v zvezi z bodočo različico 3.0. Pri tem bomo posebej poudarili izboljšano dostopnost do mobilnih naprav.

10:15-10:30 odmor

10:30-11:30 predavanja z diskusijo

Dan Podjed, ZRC SAZU
Problemi in perspektive sodelovanja med inženirji in antropologi: Primer projekta DriveGreen
S projektom DriveGreen, katerega glavni cilj je razvoj aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana za spodbujanje trajnostne mobilnosti, smo vzpostavili eno od prvih raziskovalno-razvojnih sodelovanj med inženirji in antropologi pri razvoju mobilnih aplikacij na nacionalni in celo evropski ravni. Med triletnim projektom se je izkazalo, da lahko pri raziskovanju uspešno kombiniramo etnografske kvalitativne pristope z inženirskimi meritvami načinov vožnje in mobilnosti, s čimer pridobimo celovit vpogled v načine gibanja ljudi v mestih in bolje razumemo njihove navade in prakse. Velik izziv za projektno skupino pa je bilo »prevajanje« raziskovalnih izsledkov s terena v razvojna priporočila, ki so morala ohraniti osnovno zamisel o razvoju ljudem prijazne tehnološke rešitve, prilagojene lokalnemu okolju in njegovim kulturnim specifikam, hkrati pa so morala biti razumljiva in natančna. V predavanju se bomo posvetili še izzivom vodenja interdisciplinarnih projektnih skupin, v katerih je potrebno nenehno pojasnjevati pomen različnih raziskovalno-razvojnih pristopov na poti do skupnih ciljev.

Gregor Burger, Jože Guna, Matevž Pogačnik, Emilija Stojmenova Duh, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Študija uporabniške izkušnje z interaktivno mobilno aplikacijo 1, 2, 3 Ljubljana
V prispevku predstavljamo rezultate študije uporabnosti, razumljivosti in intuitivnosti aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana. Študijo smo razdelili na tri vsebinske dele, med katerimi so se testni uporabniki najprej spoznali z namenom študije in delovanjem opreme, nato pa so izvedli testne scenarije, izpolnili standardizirana vprašalnika za test uporabniške izkušnje in uporabnosti ter podali splošno oceno aplikacije. Po analizi uporabniške izkušnje in uporabnosti z napravo za sledenje pogledov ugotavljamo, da so rezultati testov z napravo za sledenje pogledov skladni s podanimi odgovori uporabnikov.

Simona Bezjak, CVS Mobile
Uporabniške izkušnje s terena: Dodana vrednost testiranja mobilne aplikacije v vsakdanjem okolju
Prispevek predstavlja pomen, metode in rezultate testiranja mobilne aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana, pri katerem so sodelovali uporabniki, ki so aplikacijo med prvimi namestili na svoje pametne telefone in jo uporabljali v vsakdanjem okolju. Testiranje je bilo sestavni del razvoja aplikacije, kar pomeni, da smo povratne informacije s strani uporabnikov smiselno vključili v kasnejše verzije aplikacije. Ta primer k uporabnikom usmerjenega razvojnega pristopa je opozoril na dodano vrednost, ki jo pri razvoju informacijskih rešitev lahko ponudijo družboslovni in humanistični pristopi.

11:30-11:45 odmor

11:45-12:45 predavanja z diskusijo

Alenka Bezjak Mlakar, CVS Mobile
Oblikovalska antropologija in njena vloga pri razvoju aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana
Oblikovalska antropologija (angl. design anthropology) predstavlja eno izmed domen poslovne antropologije in obsega razvoj novih ali izboljšanje obstoječih proizvodov ter storitev. To področje je v zadnjem desetletju v naglem vzponu, saj so številna podjetja pri razvoju produktov začela uporabljati etnografske (kvalitativne in antropološke) tehnike. Te so namreč koristne za razumevanje uporabniških želja in vedenja, poleg tega pa so v pomoč oblikovalcem pri razvoju novih proizvodov, storitev in rešitev. Prispevek predstavlja prednosti in omejitve uporabe antropološke metodologije pri razvoju aplikacije 1, 2, 3 Ljubljana. Obenem bodo predstavljeni razlogi, predlogi in opozorila za boljšo uporabo antropološkega znanja pri razvoju tehnoloških rešitev v prihodnje.

Tatiana Bajuk Senčar, ZRC SAZU
Kultura udobja in razvoj trajnostne prometne infrastrukture
V prispevku predstavim pomen infrastrukture pri razvoju trajnostne prometne politike v Ljubljani s poudarkom na spremembah, ki jih je Mestna občina Ljubljana uvedla v zadnjih desetletjih uvedla pri parkiranju v mestnem središču – posebej z uvedbo sistema Park & Ride na mestnem obrobju. Ob tem interpretiram izsledke raziskave z uporabniki enega izmed bolj uspešnih parkirišč ter opišem, kako njegovi uporabniki pojmujejo lastno udobje z vidika spremenjenih parkirnih in mobilnostnih praks. Kot izhodišče za nadaljnje raziskave izpostavljam potencial antropološkega pristopa za analizo infrastrukturnih sistemov.

Saša Babič, ZRC SAZU
Prometne metafore in metafore v prometu
Ceste in promet so del vsakdanjih premikov. Premiki pa so dobesedno in metaforično stalnica našega življenja, zato se elementi iz tega dela vsakdanjika selijo tudi v jezik. V prispevku pregledam medsebojno povezanost jezika in prometa iz frazeološkega vidika, pri čemer upoštevam zgolj frazeološke enote kot izsek konceptualnega sveta, vezanega na promet.

12:45-13:00 zaključek simpozija

Simpozij je rezultat projekta DriveGreen: Razvoj aplikacije za spodbujanje eko-vožnje pri prehodu v nizkoogljično družbo. Projekt (šifra: L7-6858) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.